INTERVJU | Tina Fistravec

Poletna šola "Brave New Europe" (BNE) je ena izmed najbolj prepoznavnih tržnih znamk Fakultete za družbene vede. V zgolj petih letih je BNE iz 'le še ene poletne šole' prerasla v institucijo, ki vsako leto postreže z vrhunskimi strokovnjaki iz Slovenije in tujine, s področij ekonomije, evropskih študij, mednarodnih odnosov, politologije in prava. Za udeležbo na poletni šoli je vsako leto ogromno zanimanje, ki tudi desetkratno presega število razpoložljivih mest (35). Študenti mednarodnih odnosov dajejo BNE poseben pečat. Iniciativa za organizacijo šole je prišla prav prek 'mednarodnikov'. Prve korake k organizaciji šole je napravil Aleš Vidmar (dipl. 2003/04), vsi udeleženci pa bi se zagotovo strinjali, da je pravi motor BNE Tina Fistravec (dipl. 2004/2005). Z njo smo se odločili napraviti kratek intervju.

Kje in kako se začne tvoja 'zgodba o BNE'?

Moja zgodba se začne že davnega leta 2001, ko me je Aleš Vidmar k organizacijski ekipi pritegnil z zelo zanimivo vizijo študentskega projekta. Prvo leto sem pomagala skoraj na vseh področjih organizacije, drugo leto sem se osredotočila predvsem na program, od začetkov priprav na tretjo poletno šolo v letu 2003 in vse do poletja 2006 pa sem bila projektni vodja, kar pomeni koordinacijo ekipe, ter programsko in finančno usklajevanje. Uspešno sem pripravila, izpeljala in zaključila tri poletne šole.

V zadnjih štirih letih si vodila organizacijo šole. Kaj vse terja takšno delo?

Iskreno povedano, vodenje projekta, ki je organizacijsko tako zahteven, terja veliko predanosti, samoiniciativnosti, ter resnega in odgovornega dela. Biti moraš izredno inovativen in se sposoben sam nenehno motivirati. Nasploh moraš biti motor vseh zadev, četudi imaš ob sebi vedno ekipo, ki ti pomaga stvari izpeljati. Potrebuješ tudi že kar nekaj izkušenj preden se lotiš takšnega zalogaja.

Kako pa si ob vseh teh aktivnostih sploh še utegnila študirati? Ali pa je vendarle nekaj resnice na tem, kar pravijo, da se FDV da narediti 'z levo roko'?

Moja angažiranost ne samo pri projektu BNE, pač pa tudi drugih mladinskih projektih in organizacijah, je seveda pustila svoj davek na diplomi, četudi sem vsa študijska leta delala redno in dobro. V mojem času smo se študentje veliko pritoževali nad strukturo študijske smeri, sploh začetnih letnikov, a smo potem v 4.letniku končno tudi dobili to, kar smo pričakovali od študija. Včasih sem se ob študijski obremenitvi in vseh drugih obveznostih, ki so zahtevale mojo pozornost od sedmih zjutraj do polnoči vsak dan, res spraševala, kako bom preživela, ampak na koncu dneva vedno veš, zakaj delaš določene stvari, in jutri te čaka nov dan.

Omenili smo, da interes za udeležbo na BNE krepko presega število prostih mest. Doseči takšno raven zanimanja v samo petih letih se zdi skorajda neverjetno. Kaj je prispevalo k temu, da se je glas o BNE tako bliskovito razširil po Evropi?

Mislim, da dobra organizacija in zadovoljni udeleženci veliko naredijo pri promociji, ki poteka od ust do ust. Sedaj več ni neobičajno, da nam udeleženci povedo, da so jim poletno šolo priporočali kar njihovi profesorji na domači univerzi! To je za nas veliko priznanje. Je pa tudi res, da podobnih projektov ni veliko, ne v regiji, ne v širši Evropi, je cenovno zelo dostopen, in poleg dodatnega izobraževanja nudi tudi promocijo mladinskega aktivizma in odgovornega državljanstva. Hibridno združevanje formalnega in neformalnega izobraževanja mladih torej. Unikatno.

Kakšna pa je struktura študentov? Prihajajo iz vse Evrope ali zgolj iz posameznih regij?

Študentje prihajajo iz vse Evrope, vendar se struktura prijav in potem tudi udeležencev spreminja iz leta v leto. Še vedno imamo težave prebiti se na "trg" zahodno evropskih držav, vendar se tudi to počasi spreminja. Počasi se prebijamo med slovenske študente, ki v preteklih letih za poletno šolo niso pokazali veliko zanimanja. A prava promocija bo sčasoma prinesla svoje.

Slišati je, da je BNE v marsičem precej nenavadna šola. Menda udeleženci s presenečenjem ugotavljajo, da bo dovolj časa za 'žuriranje' a da jih vsak dan čaka trdo delo, da so stalno pod tvojim budnim nadzorom in da zelo hitro ukrepaš, če kdo izmed udeležencev šolo vzame preveč na lahko. Koliko je resnice v tem?

Projekt kombinira učenje čez dan in bogat kulturni in družabni program ob večerih. Namen tega je spodbuditi mlade k ustvarjanju prijateljskih mrež in medkulturnemu spoznavanju. V Slovenijo pridejo po življenjske izkušnje in večen spomin, ne samo po novo znanje - to vsaj poskušamo doseči organizatorji. Vendar je pa res, da se vedno najde kak posameznik, ki zadeve ne vzame preveč resno (žal osebnostne karakteristike ljudi ne moreš razbrati iz prijavnice). Takšnega zelo hitro soočimo s kruto realnostjo naših rumenih in rdečih kartonov, ki za seboj potegnejo določene posledice v smislu njihove udeležbe. Ker vsi organizatorji na projektu dolge mesece delamo popolnoma prostovoljno in brez kakršnegakoli plačila, je tudi nam v interesu, da se sadovi našega dela spoštujejo.

Slišimo tudi, da v času poletne šole spiš v mladinskem domu, kjer so nastanjeni tudi udeleženci poletne šole. Čemu taka odločitev?

Nastanitev manjše skupine organizatorjev z udeleženci je tradicija, ki smo jo vzpostavili na tretji poletni šoli leta 2004. Gre za dve pomembni zadevi; kot prvo, vedno si na dosegu roke in lahko tako sproti in lažje rešuješ težave, ki se pojavijo med udeleženci, pa tudi oni se počutijo nekako varneje in bolje, če so organizatorji vedno z njimi. Drug pomemben vidik tega pa je predvsem praktične narave. Dvotedenska izjemno naporna aktivnost pač zahteva popolno predanost in z bivanjem v mladinskem domu si prihraniš marsikatero muko. Na primer, ko se je treba na hitro preobleči, tuširati, vzeti polnilec za mobitel, pa tudi zjutraj morda ujameš še kakšno dodatno minuto spanja, ki je ne bi imel, če bi moral od doma in na mestni avtobus uro pred vsemi ostalimi.

Za uspešno poletno šolo je nujna kontinuiteta. Kako je s tem pri BNE, imaš naslednike, ki bodo sposobni ohraniti visoko kvaliteto šole?

Ko sem šolo prevzela jaz davnega leta 2003, sem jo morala praktično izgraditi znova, saj je dobila popolnoma novo obliko, pa tudi koncept organizacije se je zelo spremenil. To se ni smelo več ponoviti, tako smo vsako leto k ekipi povabili nove ljudi, za katere smo ocenili, da bi jih projekt morda znal zanimati. Moja ocena je, da kot posameznik potrebuješ vsaj eno leto aktivne so-organizatorske pomoči, da lahko prevzameš kakšna bolj odgovorna dela, saj je projekt le postal institucija in zahteva resnost. Za nasledstvo me ne skrbi; sedaj imamo v ekipi ljudi, ki že leta delajo na projektu, hkrati pa tudi veliko novih, svežih glav. Priprave na 2007 so se že začele.

Kaj pa mlajše generacije? Če bi koga izmed mladih 'mednarodnikov' zanimalo delo pri tem projektu, kakšne lastnosti mora imeti? In komu naj priglasi svoj interes?

Seveda smo novih ljudi vedno veseli, saj projekt nenehno raste in vedno potrebuje pomoč! Res pa je, da delo na projektu zahteva določene karakteristike: veliko samoiniciativnosti, visoko motiviranost, resnost in odgovornost, sposobnost dela v ekipi. Vsak nov študent, ki bi se želel pridružiti delu, bi se moral "sprijazniti" tudi z dejstvom, da nas je večina, ki dela (oz. je delala) na projektu, članov društva Mladi evropski federalisti, ki kot pravna oseba tudi odgovarja za projekt. Spletna stran www.bne-isu.org ali www.jef.si ponuja veliko odgovorov v zvezi z projektom BNE. Tam so tudi kontakti za tiste, ki bi jih zanimalo sodelovanje.

Če se ozreš nazaj, na obdobje, ki si ga preživela kot organizatorka BNE - na kaj si najbolj ponosna?

Zanimivo vprašanje in odgovorov je več. Vsekakor sem ponosna na osebnostno rast sebe in ljudi, ki so s projektom živeli kot aktivni organizatorji. Letošnja generacija udeležencev nam je na zaključni prireditvi pripravila presenečenje - torto za peti rojstni dan. To je res en poseben trenutek - ozreš se vsa leta nazaj, pomisliš na vse zamujene karierne in študijske priložnosti, se spomniš vseh delovnih noči, ko si lovil nemogoče roke, vseh nemogočih situacij, za katere si mislil, da jih ne boš nikakor rešil, in veš, da ti ni niti malo žal, ker si sebe dal temu prečudovitemu projektu in ljudem, ki so z njim zaznamovali svojo mladost.

Hvala lepa za pogovor!