Predavanje Petra Finnigana in Alice Ukoko na FDV

V okviru predmeta Mednarodno varstvo človekovih pravic je v torek, 30. marca 2010, na FDV potekalo predavanje Petra Finnigana, izvršnega sekretarja organizacije The Bhopal Medical Appeal, in Alice Ukoko, ki prihaja z območja delte reke Niger in v okviru organizacije Women of Africa svoje poslanstvo posveča kampanji za odpravo kršitev človekovih pravic v Nigeriji.

Peter Finningan je govoril o posledicah ene najhujših industrijskih katastrof, ki se je pred 25 leti zgodila v Bhopalu, Alice Ukoko pa je govorila o posledicah, ki jih prebivalstvu z območja delte reke Niger prinaša onesnaženje, ki ga povzroča naftna industrija. Oba predavatelja sta v Sloveniji gostovala na povabilo Amnesty International.

Tudi tvoje mnenje šteje – z razpravami do naše Evrope

ZA IN PROTI, ZAVOD ZA KULTURO DIALOGA in DEBATNI KLUB FDV VABITA na javno razpravo z naslovom: MEJE ŠIRITVE EVROPSKE UNIJE ki se bo zgodila v PONEDELJEK, 19. oktobra ob 18.uri na Fakulteti za družbene vede, predavalnica FDV- 6

GOSTJE RAZPRAVE:

Mag Zijad Bečirović, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije
Dr Milan Brglez, predstojnik Katedre za mednarodne odnose (FDV)
Mag Irena Brinar, Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje (FDV)
Dr Marjan Svetličič, predstojnik Centra za proučevanje mednarodnih odnosov (FDV)
Dr Žiga Vodovnik, Center za kritično politologijo (FDV)
Mihela Zupančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
Moderator: Samo Novak

Vljudno vabljeni!

Predavanje prof. Thomasa J. Bierstekerja

Javno predavanje z naslovom Global Governance: What it is and What it isn't?, ki ga je ob začetku podiplomskega študija na programu Mednarodni odnosi izvedel prof. Thomas J. Biersteker, je bil poskus opredelitve koncepta globalnega vladanja in upravljanja (global governance) v mednarodni skupnosti. Prek zgodovinskega razvoja (različnih stopenj institucionalizacije mednarodne skupnosti v 19. in 20. stoletju) in osmišljanja pojma global governance v okviru posameznih teoretičnih šol mednarodnih odnosov, je prof. Biersteker na primeru sodobnih varnostnih vprašanj ponazoril vlogo, pomen in razvoj omenjenega koncepta v prihodnosti.

Po koncu predavanja so sledila vprašanja, ki so se dotaknila (ne)pravičnosti sankcioniranja posameznih akterjev v mednarodni skupnosti, intenzivnosti institucionalizacije mednarodne skupnosti v prihodnosti, vloge nedržavnih akterjev pri vladanju v mednarodni skupnosti in pomena varstva človekovih pravic v odnosu do pojma global governance.

Pogovor z Eleno Milashino - rusko raziskovalno novinarko

V soorganizaciji z Amnesty International (AI) Slovenije je bil na FDV 25. marca 2009 pogovor z Eleno Milashino - rusko raziskovalno novinarko, ki od leta 1997 piše za ruski časopis Novaya Gazeta. To je časopis, za katerega je pisala tudi leta 2006 umorjena novinarka Ana Politkovska.

Elena Milashina je poročala o številnih primerih kršitev človekovih pravic, nekaznovanosti za umore, korupciji v Rusiji in ruski vojski, o čečenski vojni in o zajetju talcev v Beslanu. Leta 2001 jo je rusko združenje novinarjev nagradilo za pisanje o primeru podmornice Kursk. Leta 2008 je za poročanje iz Čečenije, Ingušetije in Južne Osetije prejela ugledno mednarodno nagrado Saharov, ki jo Evropski parlament podeljuje za svobodo misli, govora in poročanja.

V pogovoru s študenti FDV je Elena Milashina govorila o ovirah, s katerimi se srečuje pri svojem delu, o ruski družbi, o Putinovem režimu, o grožnjah, ki jih zaradi novinarskega dela dobiva sama in njeni kolegi, o umorih novinarjev, tudi sodelavke Ane Politkovske. Pogovor je vodil Blaž Kovač, o vlogi mednarodne nevladne organizacije AI pri varstvu človekovih pravic pa je spregovorila Metka Naglič, vodja kampanj in medijev pri AI Slovenije.

Spodaj najdete nekaj foto utrinkov iz predavanja, med katerimi pa ni slike Elene Milashine, saj je na njeno željo nismo objavili. Namreč, tudi poleg njenih člankov fotografija ni objavljena, ker iz varnostnih razlogov ne želi biti prepoznana.

Predavanje prof. dr. Francesca Palerma

V okviru predmeta Mednarodno varstvo manjšin je 24. marca 2009 predaval prof. dr. Francesco Palermo, višji svetovalec Visokemu komisarju OVSE za narodne manjšine.

Prof. Palermo je predaval o razvoju institucije Visokega komisarja, o njegovem mandatu in o praksi. Posebej zanimiva je bila predstavitev dela Visokega komisarja kot mehanizma za preprečevanje konfliktov v regiji OVSE s praktičnega vidika: kako v praksi poteka preprečevanje konfliktov, s kakšnimi omejitvami se srečuje Visoki komisar in s katerimi vprašanji se trenutno ukvarja.

Nekaj foto utrinkov iz predavanja najdete spodaj.

Vabilo na okroglo mizo: Vloga Splošne deklaracije človekovih pravic v Sloveniji

Lepo vabljeni na okroglo mizo na temo: Vloga Splošne deklaracije človekovih pravic v Sloveniji, ki bo potekala na Fakulteti za družbene vede v torek, 4. novembra 2008 ob 10.00 v predavalnici 7, pod vodstvom prof. dr. Bojka Bučarja in doc. dr. Milana Brgleza.

Predavanja o pomenu Splošne deklaracije o človekovih pravicah potekajo predvidoma v času od 3. do 14. novembra 2008 na različnih fakultetah po Sloveniji pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka.

S predavanji, h katerim so pristopile članice vseh 4 univerz v Sloveniji, bo osvetljen pomen deklaracije iz filozofskega, sociološkega, socialnega, varnostnega in drugih vidikov.

Lepo vabljeni!

Mednarodni izobraževalni seminar NOHA

5. in 6. maja 2008 je Center za proučevanje mednarodnih odnosov na FDV organiziral mednarodni izobraževalni seminar o humanitarni pomoči pod pokroviteljstvom Evropske mreže za humanitarno pomoč (The European Network on Humanitarian Assistance – NOHA) in Generalnega direktorata Evropske komisije za humanitarno pomoč (European Community Humanitarian Office – ECHO). Naziv seminarja je bil NOHA – ECHO PRESIDENCY SEMINAR on CHANGING SCOPE OF HUMANITARIAN ACTION. Na eno in pol dnevnem izobraževanju je sodelovalo 30 študentov programov Evropske študije in Mednarodni odnosi in šest tujih študentov z univerz Uppsala (Švedska), Vilnius (Litva), Varšava (Poljska), Bochum (Nemčija), Groningen (Nizozemska) in University College Dublin (Irska), ki sodelujejo v NOHA programu.

Seminar je potekal v angleškem jeziku, obsegal je predavanja desetih slovenskih in tujih strokovnjakov oziroma akademikov: dr. Inga-Lill Aronsson (Univerza Uppsala, Švedska), prof. dr. Bojko Bučar (UL FDV), izr. prof. dr. Maja Bučar (UL FDV), dr. Christina Churruca (Univerza Deusto, Španija), mag. Leonard van Duijn (Marie Curie Fellow, Oxford, Velika Britanija), Rene Guth (DG Humanitarian Aid (ECHO), Vodja ECHO B/3), dr. Joost Herman (Univerza v Groningenu, Nizozemska), ga. Urška Potočnik (MZZ RS) in g. Andrej Zwitter, dr. kandidat (Univerza v Bochumu, Nemčija). Študentom je ponudil informativen, interdisciplinaren, predvsem pa celostni vpogled v tematiko načrtovanja politike in izvajanja humanitarne pomoči na terenu. Njegov bistven izobraževalni namen je bil študentom ponuditi dopolnilna znanja na področju humanitarne pomoči, kjer Slovenija nima mnogo specializiranih strokovnjakov. Poleg interaktivnih predavanj so študenti sodelovali v simulaciji pogajanj o reševanju humanitarne krize ter tako neposredno preverili aplikabilnost pridobljenega znanja ter pridobili tudi praktične kompetence. Za uspešno sodelovanje so prejeli NOHA certifikate.

Študente gre pohvaliti aktivno in konstruktivno sodelovanje ter kvalitetno zastopanje FDV ter študijskih programov EŠ in MO. Ocena izvedbe dogodka je zelo pozitivna, pr čemer je treba pohvaliti iniciativo za organizacijo seminarja prof. dr. Bučarja in pa kolega asist. Boštjana Udoviča in asist. Danijela Crnčeca, s katerimi smo organizirali seminar. Fotografije s seminarja so na voljo na spletu na povezavi NOHA Ljubljana 2008.

Asist. Ana Bojinović

NOHA seminar kot so ga doživeli udeleženci

V ponedeljek (5. maja) nas je ob poznih popoldanskih urah sprva nadvse lepo pozdravil direktor NOHA, dr. Joost Herman, ki nam je na kratko predstavil glavne dejavnosti NOHA in njena poslanstva. Po uvodnem pozdravu tudi prof. dr. Bojka Bučarja nam je izr. prof. dr. Maja Bučar predstavila odnos do mednarodnega sodelovanja in razvoja z vidika Slovenije. Študenti smo se tako že prvi dan seznanili z osnovnimi izhodišči, ki so obetali še bolj zanimivo nadaljevanje seminarja.

V torek (6. maja) smo se zbrali zgodaj dopoldne, začetek celodnevnega nadaljevanja seminarja pa je otvorila ga. Urška Potočnik, ki je kot predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije ponudila dodaten vpogled v stališča slovenske vlade do humanitarne pomoči in s tem dopolnila uvodno predavanje izr. prof. dr. Maje Bučar.

V nadaljevanju smo v izredno zanimivem predavanju g. Andreja Zwitterja izvedeli o humanitarnosti in terorizmu. Ob nazornih interpretacijah smo ugotavljali, kako sta lahko humanitarna pomoč in terorizem »na terenu« med seboj povezana.

Po odmoru za kavo in čaj je sledilo predavanje g. Rene Gutha iz ECHO. Poleg uvodne predstavitve direktorata, njegovega delovanja in pravnega okvira je govornik predstavil tudi cilje in smernice celotne EU na področju humanitarne pomoči. Ker je g. Guth administrativno odgovoren za kadrovanje v ECHO, smo študenti spraševali tudi glede uporabnih napotkov, kako in kdaj se v tem direktoratu prijaviti za pripravništvo.

Po kosilu smo poslušali še dve predavanji, ki sta ju izvedli zaposleni na NOHA. Dr. Christina Churruca je predstavila pojem človekove varnosti in dejavnike neposredno povezane z njim, dr. Inga-Lill Aronsson pa nam je s kulturološko-antropološkega vidika predstavila koncept participacije oziroma bolj natančno 'lokalne' ali tudi 'informirane' participacije.

Zadnji del seminarja, ki ga je vodil mag. Leonard van Duijn, je bil najbolj zanimiv za nas študente, saj smo študenti, razdeljeni v različne skupine, simulirali humanitarno krizo. Ob tem iskali rešitev za podan scenarij in zanje seveda morali uporabiti na seminarju pridobljeno znanje. Čeprav morda nikjer ni bilo posebej izpostavljeno, smo bili na koncu mnenja, da je to pravzaprav osnovni namen NOHA seminarja; torej dejanska uporabnost znanja v praksi.

Posebno je potrebno poudariti, da je bilo vsako predavanje sestavljeno iz dveh delov, kjer je prvi del obsegal pripravljeno predavanje govorca, medtem ko je bil drugi del namenjen vprašanjem, komentarjem in razpravi itd., kar je k aktivnemu sodelovanju posebej spodbudilo prav nas študente. Zdi se, da so nas predavatelji na nek način pripeljali prav do tega, da študent začne razmišljati o nekem problemu, v našem primeru humanitarni krizi, v večdimenzionalnem smislu in ob katerem seveda potrebuje tudi ustrezno teoretično podlago, za identifikacijo osrednjih problemov in potencialnih rešitev.

Poleg formalnega dela seminarja, smo študentje v bolj neformalni atmosferi – ob kavi, na kosilu in po zaključku seminarja – imeli priložnost, da smo s tujimi kolegi izmenjevali ne le mnenja in znanje o temi seminarja, ampak tudi npr. informacije o študiju v tujini. Tako nam je npr. Manar Husam Jawad predstavil svoje pestre izkušnje, saj študira na nemški univerzi, medtem ko prihaja iz Iraka. Tako smo lahko dobili informacije iz prve roke, ki so nadvse koristne za vse ki se zanimamo za študij v tujini. Da bi lahko ostali v stikih tudi v prihodnosti, smo si izmenjali elektronske naslove in po vsej verjetnosti to ne bo zadnje srečanje z novimi kolegi iz tujine.

Ob izvrstni organizaciji, odličnim pogostitvam, mednarodni udeležbi in pa nadvse zanimivih predavanjih bi bilo morda smiselno omeniti, da si verjetno večina študentov želi še več podobnih priložnosti, kjer lahko ob koncu seminarja pridemo do dejanskih uporabnih znanj, ki bodo seveda ključnega pomena v prihodnosti.

Grega Tekavec, 3. letnik EŠ

Vabimo vas na troje predavanj (v angleščini) Roberta J. Donia
(University of Michigan)

«Forensic History: Revelations from Trials at the Hague Tribunal»

Predavanje bo v torek dne 15. 4. 2008 ob 16.00 v predavalnici 2 na Fakulteti za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana.

Robert J. Donia je je med leti 1997-2007 sodeloval z Mednarodnim kazenskim tribunalom za nekdanjo Jugoslavijo kot strokovna priča za zgodovinsko ozadje in kontekst domnevnih vojnih zločinov.

Kratka vsebina: Trials at the International Criminal Tribunal for the Former Yugoslavia at The Hague have produced an immense body of knowledge about war crimes and war criminals. But evidence submitted in those trials have also become indispensable sources for the historical study of the violent break-up of Yugoslavia. Tribunal trials have accelerated the discovery and publication of major documentary sources from the wars of Yugoslav succession of the 1990s. In this talk, Donia examines the phenomenon of «Forensic History», the study of events using evidence submitted by both prosecutors and defense attorneys in trials at The Hague. He discusses the most important sources that have come to light and presents the major revelations they contain.

«Independent Kosovo: Dilemmas, Challenges, Prospects»

Predavanje bo v sredo dne 16. 4. 2008 ob 16.00 v predavalnici 15 na Fakulteti za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana.

Robert J. Donia je pripadnike ameriških enot, ki so odšli v SFOR (Stabilization Force) v Bosno in Hercegovino in v KFOR (Kosovo Force) na Kosovo, poučeval zgodovino in kulturo jugovzhodne Evrope.

Kratka vsebina: Independence realized the long-standing aspirations of Kosovo’s majority Albanian population and deeply displeased Kosovo’s Serbs. It established a new legal reality without significantly changing the situation on the ground. This presentation profiles the major characteristics of present-day Kosovo, outlines the many challenges facing its new leaders, and assesses the prospects for its future development as an independent state.

«Varieties of History: New Methods in Examining the Human Experience»

Predavanje bo v četrtek dne 17. 4. 2008 ob 10.00 v predavalnici 7 na Fakulteti za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana.

Kratka vsebina: Innovative approaches have transformed the study of history in the last several decades. Originating mainly among historians in North America and Western Europe, these methods are now applied in the study of every continent and country on the globe. This talk presents four schools of historical innovators: the Annales School in France; Social Empiricists; «Unheard Voices», a school of historians whose work has centered on those of lower classes; and the «Imagination and Identity» school devoted to the study of nationalism and national identity. The contribution and value of each school is assessed for the benefit it brings to understanding the human past.

Predavanje dr. Manfred Elsiga v okviru Jean Monnet Module

V ponedeljek, 7. 4. 2008, je študentom 4. letnika mednarodnih odnosov pri predmetu Mednarodne organizacije predaval dr. Manfred Elsig, raziskovalec s Svetovnega trgovinskega inštituta iz Berna, ki trenutno gostuje na Graduate Institute of International and Development Studies v Ženevi.

Pod naslovom "Evropska unija in novi trgovinski regionalizem - kaj se je zgodilo z navdušenim podpornikom Svetovne trgovinske organizacije?" je predstavil trgovinsko politiko EU kot specifično zunanjo politiko, ki jo EU izvaja uni-, bilateralno, regionalno v inter-regionalnih in multilateralnem okviru.

Skozi perspektivo koncepta moči je prikazal vlogo EU v razvoju pravil mednarodnih trgovinskih odnosov med državami in regijami. Poleg ekonomskih je predstavil tudi politične motive evropske trgovinske politike v t. i. starem in novem ekonomskem regionalizmu. Z aplikacijo svojega raziskovalnega modela (t. i. principle-agency framework) je ponazoril analizo načel, mandata, nadzora in avtoritete Evropske komisije v procesu oblikovanja, pogajanj in izvajanja trgovinske politike EU.

Vabilo na predavanje: Srbija med Evropsko unijo in (samo)izolacijo

Študijski program Evropske študije vabi na predavanje z naslovom: "Srbija med Evropsko unijo in (samo)izolacijo". Predaval bo Profesor Miša Crnobrnja s Fakultete za ekonomijo, finance in administracijo iz Beograda. Predavanje bo v ponedeljek, 25. 2., ob 16h v predavalnici 6. Predavanje bo v angleškem jeziku.

 Profesor Crnobrnja je predaval na več univerzah po svetu, med drugim nekaj let na Univerzi McGill v Montrealu. Bil je zadnji veleposlanik SFRJ pri Evropskih skupnostih v Bruslju, danes je profesor evropskih integracij in tranzicijske ekonomije v Beogradu ter svetovalec srbske vlade za evropske integracije.

 Vljudno vabljeni!

Predavanje Karoline Pomorske v okviru Jean Monnet modula

V torek, 12. 2. 2008 je pri predmetu Mednarodne organizacije v okviru Jean Monnet modula študentom 4. letnika mednarodnih odnosov predavala Karolina Pomorska, doktorska kandidatka na Univerzi v Maastrichtu na Nizozemskem. V predavanju je naslovila institucije Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) Evropske unije (EU), njene akterje, način odločanja, pogodbeni okvir in v Lizbonski reformni pogodbi predvidene spremembe glede SZVP.

 Drugi del predavanja je namenila obravnavi oblikovanja SZVP in procesa odločanja na ravni stalnih predstavnikov in še posebej izpostavila svoje raziskovalne ugotovitve glede posebnosti in načina pogajanj na tej ravni predstavljanja interesov držav članic. Ob koncu je predstavila nekaj zanimivih primerov t.i. evropeizacije zunanje politike držav članic EU.

Dr. Bastian Giegerich predaval na FDV

V torek, 18. decembra 2007, je v okviru Jean Monnet modula, ki ga izvaja Katedra za mednarodne odnose, predaval dr. Bastian Giegerich z Mednarodnega inštituta za strateške študije (International Institute for Strategic Studies) iz Londona. Gost je v svojem predavanju predstavil iranski jedrski program ter vlogo Evropske unije (EU) pri multilateralni obravnavi problematike. Po preglednem preseku razvoja iranskega jedrskega vprašanja v zadnjih petih letih je dr. Giegerich orisal vlogo skupin držav članic EU, EU kot akterja in EU v povezavi z drugimi mednarodno vplivnimi akterji v okviru režima nadzora nad jedrsko energijo. V zaključku je predavatelj, ob ocenjenih možnostih delovanja EU do omenjenega problema (bodisi ignoriranje problema bodisi vojaška akcija, ali pogajanje), izpostavil, da je, vsaj glede na trenutne politične okoliščine, nadaljevanje pogajanj najbolj smiseln pristop.

Ga. Zorica Bukinac Cimperšek predavala na FDV

V torek, 11. decembra 2007, je v okviru Jean Monnet modula, ki ga izvaja Katedra za mednarodne odnose, predavala ga. Zorica Bukinac Cimperšek z Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, iz sektorja za varnostno politiko. Gostja je v svojem predavanju predstavila oblikovanje norm na področju nadzora nad trgovino z orožjem in njegovo izvajanje v okviru Evropske unije (EU). V uvodu je izpostavila, zakaj je za države in podjetja nadzor nad trgovino z orožjem sploh potreben, ter nadaljevala z orisom v današnji mednarodni skupnosti relevantnih dejavnikov in akterjev na omenjenem področju. V osrednjem delu je predavateljica pozornost namenila razlikovanju med nadzorom nad izvozom orožja in nadzorom nad izvozom ter ju z aktualnimi primeri iz lastne prakse povezala z delovanjem institucij EU.

Prof. Geoffrey Edwards predaval na FDV

V torek, 5. 12. 2007 od 14h do 16h, je v okviru Jean Monnet modula, ki ga izvaja Katedra za mednarodne odnose, predaval dr. Geoffrey Edwards, profesor Univerze v Cambridgeu za področje Evropskih študij. Prof. Edwards je v svojem predavanju "The EU as a global actor" (Evropska unija kot globalni akter) naslovil gonilnike in ovire pri vzpostavljanju EU kot civilne in 'vojaške' sile. V tem kontekstu je izpostavil oblikovanje in izvajanje SZVP, SEVOP, delovanje EU v okviru sistema OZN na interregionalni ravni in v odnosu z velikimi silami (ZDA in t.i. BRIC državami). Svoja spoznanja je ponazoril na aktualnem primeru širitvene politike EU na Zahodni Balkan.

Predavanje Chrisa Hilla: "European Foreign Policy: strategy, leadership and the problem of the 'directoire'"

V okviru Jean Monnet modula "Shaping the EU trade policy" je v petek 1. junija imel sklepno predavanje Profesor dr. Chris Hill iz Univerze v Cambridgeu na temo "European Foreign Policy: strategy, leadership and the problem of the 'directoire'".

Profesor Hill je temo svojega predavanja umestil v razvoj in kritike evropske zunanje politike in ob prepletu teoretičnih predpostavk, konceptualnih razprav ter številnih primerov iz (ne)delovanja skupne zunanje in varnostne politike pokazal na potrebo po institucionaliziranem in legitimnem zmožnejšem vodstvu v evropski zunanji politiki, ki bi moralo delovati na jasno opredeljenih strategijah sprejetih v okviru skupne zunanje in varnostne politike in h kateremu se, zaenkrat neinstitucionalizirano in zato tudi ne vedno odobravajoče, nagibajo največje in zunanjepolitično ter varnostno najbolj zmožne države članice EU.